Dealing-with-a-miscariage

Spoprijemanje s splavom

Okrevanje po spontanem splavu
Spontani splav je pojem, ki pomeni izgubo dojenčka v prvih 24 tednih nosečnosti, kar je izredno boleče. Spontanemu splavu običajno sledi obdobje žalovanja. Zavedati se morate, da so takšni občutki popolnoma naravni.

Čeprav dojenčka niste nikoli dejansko spoznali, pa je že bil oziroma bila del vašega življenja. Presrečni ste pričakovali novo življenje. Če se ta pričakovanja nenadoma razblinijo, je povsem normalno, da se v vas porajajo ti močni občutki. Za vaše telesno in psihično zdravje je zelo pomembno, da jih sprejmete. Vedeti morate, da lahko ob okrevanju po spontanem splavu prosite za pomoč.

Vzroki za spontani splav
Včasih narava s spontanim splavom prepreči trpljenje dojenčka, če se ta ne razvija pravilno ali če so se pri njem že pojavile zdravstvene težave. Znanstveniki so prepričani, da je vsaj 50 % spontanih splavov v zgodnji nosečnosti posledica genskih težav, ki negativno vplivajo na pravilen razvoj dojenčka. Po 20. tednu nosečnosti je lahko spontani splav posledica okužbe, oslabljenega materničnega vratu ali pa drugih nepravilnosti. Včasih za spontani splav ni znanega vzroka.

Dejavniki, povezani s spontanim splavom
Pri vsakem spontanem splavu sodeluje drugačen skupek vzrokov. Nekateri od dejavnikov, ki se pogosto povezujejo s spontanim splavom, so:
  • predhodni spontani splavi,
  • kajenje, prekomerna uporaba alkohola in kofeina,
  • starost (več kot 30 let),
  • miomi (tumorji tkiva okoli maternice, ki niso rakavi),
  • neobičajno oblikovana maternica,
  • zgodovina bolezni ledvic, sladkorna bolezen in bolezen ščitnice,
  • okužba v zgodnji nosečnosti, kot je rubela, listerija ali klamidija.

Kdaj se zgodi spontani splav?
V mnogih primerih ženske splavijo, še preden vedo, da so noseče, in niti ne vedo, da so imele spontani splav. Lahko imajo le občutek zelo boleče menstruacije. Dejansko znanstveniki menijo, da se cele tri četrtine vseh oplojenih jajčec izgubi že zelo zgodaj v nosečnosti. V večini primerov se to zgodi v prvih 13 tednih nosečnosti. Kljub temu pa lahko do spontanega splava pride tudi kasneje v nosečnosti, do 24. tedna nosečnosti.

Simptomi spontanega splava
Med simptomi spontanega splava so bolečine, podobne menstrualnim, možne so močne krvavitve, vključno z zgoščeno krvjo. Po drugi strani pa lahko doživite spontani splav, ne da bi se tega zavedali. Ko greste na stranišče, opazite le majhne madeže na spodnjem perilu ali toaletnem papirju. Če opazite kakršne koli madeže ali krvavitve, se posvetujte s svojim ginekologom.

Kaj storiti, če zanosim po spontanem splavu?
V prvih mesecih nosečnosti čim več počivajte in se sproščajte. Priporočeno je tudi, da se izogibate spolnim odnosom, če ste pred to nosečnostjo že imeli spontani splav. Posvetujte se s svojim ginekologom, ki vas bo pomiril in vam dal navodila.

Okrevanje po spontanem splavu
Vaše telo se mora po spontanem splavu prilagoditi. Morda boste prvih nekaj dni po splavu krvaveli. Bodite potrpežljivi in pazite nase. Preden boste lahko nadaljevali z običajnimi telesnimi dejavnostmi, lahko mine teden ali dva.
​​​​​